Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bila razprava o nadaljnjih korakih za končanje ruske agresije v Ukrajini, kar je potrdil ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff. Srečanje poudarja intenzivna prizadevanja nove ameriške administracije po hitri diplomatski rešitvi konflikta. Ob tem so v javnost prišle podrobnosti o notranjih nesoglasjih v Beli hiši glede ocene ukrajinske odpornosti. Poročila razkrivajo, da je Trump nekdanjega posebnega odposlanca Keitha Kellogga označil za »idiota«, potem ko je ta javno podprl Zelenskega in ga označil za pogumnega voditelja. Trump naj bi vztrajal pri oceni, da je Rusija močna, Ukrajina pa šibka, kar je Kellogg zavrnil kot nesmisel. Kljub napetostim naj bi Zelenskemu uspelo vzpostaviti določen oseben odnos s Trumpom skozi neformalne teme, kot so ukrajinske lepotne kraljice, kar naj bi nekoliko omililo prvotno hladne odnose. Kellogg je medtem napovedal svoj odhod iz administracije januarja 2026.

Donald Trump je med pogajanji ugotovil, da je precenil svojo sposobnost, da bi 'očaral' Vladimirja Putina. Po poročanju The New York Timesa naj bi bil Trump navdušen nad močjo ruskih oboroženih sil, potem ko si je ogledal vojaško parado v Moskvi, in naj bi v zasebnem pogovoru dejal, da je Rusija nepremagljiva.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v sredo, 31. decembra, ostro kritizirala Kremelj zaradi navedb o domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kallasova je obtožbe označila za popolnoma neutemeljene in poudarila, da gre za očiten poskus Moskve, da bi spodkopala prizadevanja za dosego miru v Ukrajini. Po njenih besedah Rusija s takšnimi trditvami namenoma ustvarja nove napetosti v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitni prekinitvi spopadov. Medtem ko se vojna v Ukrajini nadaljuje že 1407. dan, so ruske sile izvedle nove napade na pristaniško mesto Odesa. Incident z domnevnim napadom na rezidenco, ki ga je Moskva podkrepila z objavo videoposnetka, je dodatno zaostril diplomatske odnose med Brusljem in Moskvo. Evropski diplomati opozarjajo, da gre za preizkušeno taktiko informacijskega vojskovanja, s katero želi Rusija opravičiti nadaljevanje svoje ofenzive in odvrniti pozornost od dejanskega dogajanja na fronti, kjer ukrajinske sile še naprej kljubujejo ruskemu pritisku.

Po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti, je Kaya Kallas izrazila dvom v resničnost ruskih poročil o napadu. Venezuelsko zunanje ministrstvo je napad obsodilo kot teroristično dejanje, medtem ko so po poročanju Financial Timesa ukrajinske oblasti zaradi napada pod diplomatskim pritiskom. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice napada ni želel komentirati.

Kremelj je v torek priznal, da ne more predložiti dokazov za svoje trditve, po katerih naj bi ukrajinski droni ciljali eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Incident, ki ga je Moskva sprva označila za neposreden napad na predsednika, ostaja nepojasnjen, saj ruska stran kljub resnim obtožbam ni objavila nobenih vizualnih ali tehničnih podatkov, ki bi potrdili vpletenost Kijeva. Ukrajina je vsakršno odgovornost za domnevni napad kategorično zanikala. Hkrati je načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov razkril nove vojaške načrte za prihodnje obdobje. Po njegovih besedah je predsednik Putin ukazal razširitev tako imenovanega varnostnega območja oziroma tamponskega pasu na severovzhodu Ukrajine do leta 2026. Ruske sile naj bi trenutno napredovale na tem območju, kar kaže na dolgoročno strategijo Moskve za utrditev nadzora nad obmejnimi regijami in nadaljevanje vojaške operacije kljub diplomatskim prizadevanjem za mir.

Nekdanji poslanec ukrajinske vrhovne rade Jurij Mihalčišin je v nastopu na televizijskem kanalu NTA podal zgodovinsko primerjavo med aktualnima voditeljema Rusije in Združenih držav Amerike ter ključnima osebnostma iz obdobja druge svetovne vojne. Mihalčišin je ruskega predsednika Vladimirja Putina in ameriškega predsednika Donalda Trumpa neposredno primerjal z Josifom Stalinom in Franklinom D. Rooseveltom, s čimer je nakazal na specifično dinamiko njunih medsebojnih odnosov v kontekstu globalne politike. Izjava prihaja v času izjemno napetih mednarodnih odnosov, ko delovanje Donalda Trumpa in njegov odnos do Kremlja sprožata številne razprave v Ukrajini in širši mednarodni javnosti. Analitiki ocenjujejo, da takšne primerjave odražajo ukrajinsko percepcijo usodnosti odločitev, ki jih sprejemata voditelja velesil glede prihodnosti ukrajinskega ozemlja in varnostne arhitekture v Evropi, podobno kot so se dogovori sklepali med zavezniki v preteklosti.

Ukrajinske oborožene sile so s 91 brezpilotnimi letalniki izvedle obsežen napad na rusko ozemlje, pri čemer so nekateri droni ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Napad se je časovno prekrival z obiskom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu na Floridi, kar so ruski analitiki in Kremelj označili za namerno provokacijo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je po incidentu napovedal zaostritev ruskega stališča do Ukrajine in poudaril, da bo Moskva v prihodnje posebno pozornost namenila neposrednemu dialogu z Washingtonom, saj Kijev po njihovem mnenju ne kaže pripravljenosti na razumno politično ravnanje. Ruski strokovnjaki ocenjujejo, da Donald Trump zaradi napada verjetno ne bo dodatno kaznoval Kijeva, vendar pa bi dogodek lahko spremenil dinamiko reševanja konflikta. Analitiki domnevajo, da je bila operacija izvedena brez vednosti Bele hiše, morda ob podpori evropskih zaveznikov, kar bi lahko Trump razumel kot osebno spodkopavanje njegovih mirovnih prizadevanj. Kljub napetostim Moskva ohranja stike z novo ameriško administracijo, saj obe jedrski velesili priznavata svojo odgovornost za globalno stabilnost. Incident v Novgorodski oblasti je tako dodatno zapletel že itak napete odnose, medtem ko Rusija še naprej krepi svojo vojaško prisotnost in odgovarja na zahodne sankcije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zavrnil navedbe Moskve o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Zelenski je poročila o napadu na posestvo Valdaj označil za neresnična, s čimer se je neposredno odzval na obtožbe ruskih oblasti, ki so poročale o incidentu 29. decembra 2024. Po njegovih besedah Ukrajina ne stoji za tem dejanjem. Kljub zanikanju Kijeva je napad sprožil ostre odzive mednarodnih zaveznikov Rusije. Iranski predsednik Masud Pezeškian je obsodil poskus napada na rezidenco ruskega voditelja, kar je prek aplikacije Telegram potrdil tudi Kremelj. Dogodek je dodatno zaostril diplomatske odnose, saj ruska stran vztraja pri različici dogodkov, ki vključuje ukrajinsko agresijo na državne objekte, medtem ko Kijev te obtožbe zavrača kot dezinformacije.

Poljski premier Donald Tusk je po virtualnem srečanju z evropskimi voditelji, kanadskim premierjem Markom Carneyjem in generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem izjavil, da se je mir v Ukrajini prvič od začetka vojne pojavil na obzorju. Srečanje je bilo namenjeno usklajevanju prizadevanj po nedavnih pogovorih med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Tusk je poudaril, da so bili storjeni premiki, ki dajejo podlago za optimizem, čeprav je hkrati opozoril, da upanje še ne pomeni popolne varnosti. Poudaril je pomen enotnosti Zahoda, saj bi razdeljenost omogočila Rusiji diktiranje pogojev miru. Medtem ko je Donald Trump srečanje z Zelenskim v Mar-a-Lagu označil za uspeh in zatrdil, da sta strani bližje dogovoru kot kdaj koli prej, se razmere na terenu in v diplomaciji dodatno zapletajo. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval k preglednosti in poštenosti vseh vpletenih strani, vključno z Rusijo. Razpravo pa so zasenčile nove obtožbe Kremlja o domnevnem napadu z ukrajinskimi droni na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev je te navedbe kategorično zavrnil kot neutemeljene, opazovalci pa opozarjajo, da so takšne obtožbe sledile neposredno po Trumpovih napovedih o napredku, kar bi lahko služilo kot ruski izgovor za zaostritev pogojev.

Kremelj je sporočil, da bo Rusija zavzela bistveno strožje stališče v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Odločitev sledi obtožbam Moskve, da je Kijev izvedel napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar ruska stran označuje za poskus spodkopavanja mirovnih prizadevanj. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je poudaril, da takšni incidenti neposredno vplivajo na pripravljenost Rusije na dialog. Na drugi strani je ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha ruske navedbe zavrnil kot neutemeljene in opozoril, da Moskva za svoje trditve ni predložila nobenih verodostojnih dokazov. Sibiha je mednarodno skupnost pozval k odgovornemu ravnanju in opozoril, da Rusija uporablja tovrstne obtožbe kot izgovor za nadaljnje zaostrovanje sovražnosti. Dogajanje se odvija v času, ko so diplomatska prizadevanja za mir zaradi globokih nesoglasij med stranema že tako v slepi ulici. Medtem ko Rusija vztraja pri svojih maksimalističnih zahtevah in napoveduje širitev varnostnih območij na ukrajinskem ozemlju, Ukrajina zahteva popoln umik ruskih sil in mednarodna varnostna jamstva.

ZDA izražajo močan dvom o verodostojnosti ruskih trditev o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Kremelj kljub temu napoveduje nadaljevanje dialoga o ukrajinski rešitvi predvsem z ZDA. Ukrajina zanika napad in opozarja na pomanjkanje dokazov, medtem ko nekdanji ukrajinski poslanec meni, da je Zelenski z napadom ciljal na "Trumpov mir" in s tem storil samomor. Putin je odredil zaščito kritičnih objektov s strani rezervistov, Zelenski pa je napovedal srečanje s "koalicijo voljnih" v začetku januarja. Zelenski poudarja, da umik z zasedenih ozemelj ni mogoč, ker bi to kršilo ukrajinske zakone.

Ruske oblasti so z gala predstavo ponovno odprle Regionalno dramsko gledališče v okupiranem Mariupolu, ki je postalo svetovni simbol tragedije med začetkom ruske invazije. Objekt so obnovili po tem, ko je bil marca 2022 tarča silovitega bombardiranja, v katerem je po ocenah umrlo več sto civilistov, vključno z otroki, ki so se tam skrivali pred spopadi. Moskva prenovo gledališča javno predstavlja kot simbol obnove in vrnitve v normalno stanje, medtem ko ukrajinska stran in preživeli dogodek označujejo za nesramno provokacijo. Za preživele prebivalce Mariupola in ukrajinske oblasti ponovno odprtje hrama kulture na mestu množičnega grobišča pomeni poskus sistematičnega brisanja sledov vojnih zločinov. Kritiki poudarjajo, da petje in ples v prostorih, kjer so ljudje trpeli in umirali pod ruskimi bombami, žalita spomin na žrtve. Kljub mednarodnim obsodbam Rusija nadaljuje s politiko normalizacije razmer na zasedenih ozemljih, pri čemer kulturne ustanove uporablja kot orodje propagande za utrjevanje svoje oblasti v regiji Donic.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na rezidenco, pri čemer je Trump izrazil nezadovoljstvo. Združeni arabski emirati so ostro obsodili domnevni poskus napada, poudarjajoč grožnjo takšnih dejanj za varnost in stabilnost. Volodimir Zelenski je izjavil, da ne zaupa Putinu in da Putin ne želi uspeha Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se na Floridi sestala na kritičnem vrhu, namenjenem oblikovanju novega mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Srečanje na posestvu Mar-a-Lago je potekalo v času povečanih napetosti in ruskih zračnih napadov na Kijev. Trump je po pogovorih z ukrajinsko delegacijo napovedal, da bo o rezultatih in predlogih prek telefona obvestil ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran je na diplomatsko dogajanje odgovorila z zadržanostjo in opozorili. Vladimir Putin je Trumpu sporočil, da bo Rusija ponovno preučila svoje stališče do mirovnih pogajanj, kar naj bi bila neposredna posledica domnevnega ukrajinskega napada z droni na njegovo rezidenco. Čeprav Kijev vpletenost v incident zanika, je dogodek vnesel nov element nezaupanja v že tako zapleten proces. Trump je ob tem izrazil jezo zaradi incidenta in podvomil o določenih obveščevalnih podatkih, kar kaže na krhko naravo trenutnih diplomatskih prizadevanj. Medtem ko se svetovni voditelji spopadajo z realno politiko, so dogodek v Peruju zaznamovali tudi lokalni šamani, ki so v svojem letnem obredu napovedali resne zdravstvene težave za Donalda Trumpa in nadaljevanje globalnih konfliktov. Kljub ezoteričnim napovedim ostaja ključno vprašanje, ali bosta Trump in Zelenski uspela najti skupni jezik za ustavitev sovražnosti, ki bi bil sprejemljiv tudi za Moskvo.

Najnovejša analiza britanskega BBC in ruskega neodvisnega medija Mediazona razkriva, da so se ruske vojaške izgube v Ukrajini v zadnjih desetih mesecih povečale hitreje kot v katerem koli drugem obdobju od začetka invazije februarja 2022. Podatki kažejo na drastičen porast smrtnih žrtev, saj je bilo v letu 2025 objavljenih za 40 odstotkov več osmrtnic vojakov v primerjavi s predhodnim letom. Ta trend naraščanja sovpada z intenziviranjem bojev na fronti, medtem ko se v ozadju krepijo diplomatski pritiski za končanje konflikta. Analiza, ki temelji na potrjenih imenih padlih borcev, nakazuje, da je leto 2025 za ruske oborožene sile najtežje doslej. Kljub prizadevanjem nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa za vzpostavitev miru, se intenzivnost spopadov na terenu ne zmanjšuje. Povečano število žrtev bi lahko bilo posledica ruskih prizadevanj za zavzetje ključnih strateških točk pred morebitnimi pogajanji, kar vodi v uporabo taktike številčnih napadov z visokim tveganjem za osebje.

Kremelj je sporočil, da po poskusu ukrajinskega napada z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod ponovno preučuje svoja stališča glede mirovnih pogajanj. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco, kar je Moskva označila za neposreden napad na voditelja države. Predsednik Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom že napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini, kar bi lahko znatno otežilo prihodnja mirovna prizadevanja. Indijski premier Narendra Modi je v odzivu na dogodke izrazil globoko zaskrbljenost in poudaril, da so diplomatska prizadevanja edina prava pot za končanje sovražnosti. Medtem ko Moskva stopnjuje retoriko, so iz Pariza sporočili, da ni trdnih dokazov o ukrajinski vpletenosti, in opozorili, da bi lahko šlo za poskus spodkopavanja napredka v pogovorih. Britanska obveščevalna služba je sočasno opozorila na notranje težave Putina zaradi naraščajočega nasilja ruskih vojaških veteranov, kar bi lahko vplivalo na stabilnost znotraj Rusije.

Kitajska je pozvala k dialogu po ruskih obtožbah o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco, Kremelj pa je obtožil Zahod zanikanja napada. Kremelj se je odzval na besede Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Iran, pri čemer se je tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov zavzel za iranskega zaveznika in pozval ZDA k preprečitvi stopnjevanja napetosti v regiji. Milorad Dodik je poskus napada na Putinovo rezidenco označil za teroristično dejanje. Peskov je izjavil, da Rusiji ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj se je ta zgodil.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedeljskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi izrazil pripravljenost na neposredno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je v ponedeljek ponovno opravil telefonski pogovor s Putinom, ki so ga v Beli hiši označili za pozitiven korak k doseganju miru v Ukrajini. Po navedbah virov blizu pogajanjem bi lahko ti diplomatski premiki vodili do prvega telefonskega pogovora med Zelenskim in Putinom po več kot petih letih, kar bi pomenilo pomemben preboj v zastalih mirovnih prizadevanjih. Nemška vlada je ob tem zavzela previdno stališče glede izidov Trumpovih ločenih pogovorov z obema voditeljema, medtem ko Zelenski poudarja, da mora biti Moskva dosledna v svojih dejanjih, saj Rusija kljub diplomatskim aktivnostim nadaljuje z napadi na ukrajinsko ozemlje. Pogajanja so trenutno osredotočena na najbolj sporne točke morebitnega mirovnega sporazuma, pri čemer Trump prevzema vlogo osrednjega posrednika med sprtima stranema.